TRAVELOGUE
NEPOZABNO
POTOVANJE V FRANCIJO
V sredo,
30.5.2012 smo Ambrož, Luka,Anja, Nina, Nika in jaz, s projektom Comenius odšli na
izmenjavo v Francijo. Ob 2. uri ponoči smo se zbrali pred šolo, poslovili od
staršev in že odšli na 5 urno vožnjo do Benetk. Med vožnjo naj bi seveda spali,
a zaradi prevelikega veselja to ni bilo mogoče. Ko smo prišli na letališče v
Benetkah nas je učiteljica Mateja natančno podučila o tisoč in eni stvari na
letališču. Nato pa smo si med čakanjem privoščili zajtrk, se nekajkrat
poslikali in končno dočakali vožnjo z letalom. Vsi smo komaj čakali nanjo, saj
smo skoraj vsi leteli prvič. Celo vožnjo smo z največjim veseljem gledali skozi
okno, ko pa je bilo vožnje konec smo lahko spet normalno zadihali. Na letališču
v Lyonu smo mal počakali in že je po nas prišel kombi in nas odpeljal k
našim družinam gostiteljicam. Z
družinami smo še malo ostali skupaj, nato pa je prišel čas za slovo od prijateljev
in odhod z družino domov. Pa naju je prišla samo mama, tako da sva bili z Anjo
še bolj na trnih. Ko pa smo med potjo pobrali še Leo in Huga se je veselje le
začelo. Najbolj zna angleško 11-letna Lea, pa še ona jo je znala zelo malo.
Tako da sva se z Anjo zelo razveselili ko sva na mizi opazili računalnik. Vse
naše sporazumevanje je potekalo preko prevajalnika in z našimi novimi znaki,
kar je bilo še bolj zabavno. Prvi dan smo se malo spoznavali, drugi dan pa smo
se ob 8-ih odpravili v šolo. Najprej smo se spoznali z res čisto vsemi učenci
šole(postali smo prave zvezde), nato pa odšli v razred. Čez kakšno uro nas je
čakala prireditev na kateri se je vsaka država predstavila. Seveda pa smo tudi
z največjim ponosom predstavili Slovenijo. Po šoli pa so se na stadionu
odvijale prave vodne olimpijske igre. Niso razglasili prvih mest, tako da ni
bilo zmagovalcev in poražencev in vsi smo se le zabavali. Popoldne smo pa z
družino Luka in Ambroža odšli še na najvišji hrib v Montelimaru. Zvečer pa smo
še povečerjali in odšli z velikim veseljem spat. Naslednji dan smo obiskali še
krokodiljo farmo(z ogromnimi krokodili) nato pa nas je čakalo prosto popoldne z
družino. Z Anjo, Ambrožem in Lukom smo postali člani Hugovega nogometnega
kluba, pojedli sladoled v najboljši slaščičarni v mestu, in podrobno gledali
Leo na gimnastiki. Zvečer pa smo bili povabljeni še na prireditev v njihov
kulturni dom in z francoskimi učenci zapeli pesem. V soboto smo imeli spet
prost dan z družino. Zjutraj smo odšli na tržnico, popoldne pa smo imeli piknik
s kopanjem v jezeru. V nedeljo zjutraj pa nas je peljala mama Franciska na
kopanje v bazen in na pico. Nato pa je prišel še najslabši trenutek tega
potovanja.Slovo od najine družine. Potočili smo nekaj solz in odšli nazaj
domov. Spet je sledila vožnja do Lyona, vožnja z letalom in še zadnjih nekaj ur
vožnje do šole. Pred šolo so nas z nasmehom pričakali starši in odpravili smo
se domov. Verjemite da še nikoli nisem tako trdno spala kot tisto noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar