Aquamobility Magic - Film

Wish you all the best and don't forget our prescious moments

OUR FINAL MEETING IN GERMANY

Izmenjava v Nemčiji

V soboto, 15.6.2013, smo se tri učenke Kaja,Jerneja in Karin z učitelji in gospo ravnateljico odpravili na letališče v Benetkah – Treviso, od koder smo poleteli v Bremen, na sever Nemčije. Ob 14:00 sta nas na letališču v Bremnu pričakali dve družini,ki sta nas gostili eno noč in učiteljice iz Nemčije. Jerneja in jaz sva bili pri Linnei in njeni družini, Kaja pa pri Denise in njeni družini. S Kajo sva v Sloveniji že gostili vsaka svojo gostiteljico. Ko so nas družine na letališču sprejele,nas je Linneina mama peljala v McDonald's. Po 40 minutni vožnji smo prispeli do vasi Neunkirchen. Linneina hiša nama je bila takoj všeč. Linnea ima tudi brata Jonte in sestro Merle. Celo popoldne smo se igrali nogomet,skakali po trampolinu,lovili,igrali skrivalnice in še veliko drugega. Z Jernejo sva bili zvečer zelo utrujeni od poti in igralnega popoldneva,zato sva hitro zaspali.

V nedeljo smo zjutraj pojedli zajtrk, nato pa smo se odpravili s skiroji in kolesi po vasi Neunkirchen. Ustavili smo se pri igralih,kjer smo se malo poigrali. Potem pa nam je Linneina mami povedala, da bomo odšli na otok,mimo katerega teče reka Veza. To je bil res zelo lep otok. Tam smo imeli  piknik. Po pikniku pa naju je morala mami peljati do doma, v katerem sva preživeli naslednje dni. Zelo vesele smo bile, ko smo se zopet srečale s Kajo. Pripovedovala nama je o svojih doživetjih z Denise, midve pa njej o najinih z Linneo. V domu so že bili naši učitelji in učiteljici iz Francije. Same smo takoj, ko smo razpakirale in si izbrale sobo, odšle raziskovat okolico. Zvečer je prišlo še 18 učencev z učitelji iz Nizozemske in 8 učencev z učitelji iz Norveške. V sobo smo dobile še dve učenki iz Nizozemske ( Tency in Amber). Bili sta zelo prijazni. Tudi to noč nas je hitro napadel spanec.

V ponedeljek po zajtrku smo se odpravili v šolo,kjer je vsaka država predstavila svojo šolo, učence in učitelje. Po kosiluje sledila orientacija po vasi Neunkirchen. V skupini smo bile s 4 Nemkami. Šlo nam je kar dobro. Z orientacije smo se vrnile utrujene. Odšli smo v dom in počakali na večerjo. Ta večer je bil že malo daljši,saj smo kar dolgo klepetale v postelji z Nizozemkama.

Zato smo v torkovo jutro zelo težko vstale. Zjutraj so nam učitelji sporočili, da bomo imeli v šoli vodne igre. Hannah nam je razkazala šolo in njeno učilnico. Po vodnih igrah smo odšli na bazen kjer je bilo zelo zabavno. Na žalost so bazen zelo hitro zaprli. Tudi ta dan je minil zelo hitro. Večer v postelji pa zopet ne.

Zjutraj, ko smo se zbudile smo se oblekle in odhitele na avtobus, saj nas je ta dan čakala ekskurzija po mestu Bremen. Najprej smo si ogledali Klimahaus. To je zelo velika stavba, v kateri prikazujejo različna podnebja različnih držav in razne poizkuse. Kasneje smo se z avtobusom odpeljali do severnega morja. Tam smo se morali sezuti, saj je bila tam tisti čas oseka in blato. Do morja bi morali hoditi 24 kilometrov. Mi pa smo jih prehodili manj, zato si ga nismo ogledali od blizu. Vseeno pa nam je bilo zabavno, saj smo hodili po blatu. Zvečer je bil pri domu  piknik. Po pikniku pa smo se odšli učenci vseh držav kopati v jezero, ki je bilo zraven doma. Po kopanju pa je sledila še podelitev priznanj za orientacijo po vasi in zahvala učiteljem iz Nemčije,da so nas tako lepo sprejeli. Ta večer smo vsi že spakirali, saj smo zjutraj odhajali domov, vsak v svojo državo.

Zjutraj smo spale dolgo. Sledilo je izmenjavanje e-mail naslovov,saj bomo obdržali stike. Ko pa smo se morali zares posloviti, so bile prisotne tudi solze. Odhiteli smo na letališče v Bremen. Vkrcali smo se na letalo, domov pa smo prišli ob 18:00.

To je bila zame ena lepa in nepozabna izkušnja,kjer sem spoznala veliko novih prijateljev,s katerimi smo se zmenili, da ohranimo stike.

                                                                             Karin Bajde, 7.b

OUR WATERSONG

AQUAMOBILITY WATERSONG

WATER IN THE NETHERLANDS

Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji z 451 km dolgo obalo na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu. Znana je po svojih nasipih, polderjih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in kanalih.
Nizozemci imajo veliko težav  z vodo, saj je petdeset odstotkov njene površine le en meter nad morsko gladino in najvišji vrh Vaalserberg meri  le 323 metrov, kar povzroča številne poplave.  V zahodni Evropi so imeli že od nekdaj težave z ozemljem, saj ga je bilo premalo, zato so videli rešitev predvsem v širjenju njihovega ozemlja v morje. Začeli so graditi polderje. Z izkopavanjem jarkov so znižali nivo podtalne vode ter s tem pridobili nove obdelovalne površine. Rešitev se je zdela dobra, toda umetno znižani nivo podtalnice je sprožil posedanje tal. Če so želeli ohranjati kmetijske površine, so morali s poglabljanjem odvodnih jarkov vedno znova zniževati gladino podtalne vode, to pa je povzročilo ponovno zniževanje ozemlja in številne poplave. Na Nizozemskem se je takrat začelo hitro iskanje rešitev, kako bi omejili število poplav. Ena izmed boljših idej je bila, da bi z nasipi zagradili dele plitvega morja, morske plitvine za nasipi pa izsušili. Tako so že v 13. stoletju začeli zemljo krasti morju in pridobivati nova obdelovalna zemljišča. Najprej so zagradili morje s čvrstimi nasipi, potem pa so s pomočjo mlinov na veter iz zagrajenih plitvin črpali morsko vodo. Ko so izčrpali vso vodo, so pridobili nova kopna zemljišča, ki jih imenujemo polderji. Zemljišče, ki so ga izbrali za polder, so najprej obdali s 5 do 6 metrov ali več visokimi nasipi, da bi preprečili dotok morske vode. Na njih so zgradili kanale, ki so odvajali vodo v morje, na stotine vetrnic , ki se je vrtelo s pomočjo vetra, pa je črpalo vodo iz polderjev in jo pretakalo v morje.
Številne plovne reke kot je najdaljša reka Linge ki je dolga 108 km, številni kanali in jezera omogočajo ladijski promet in so odličen dodatek k turistični ponudbi. Tako lahko potekajo križarjenja po rekah in kanalih ki imajo odličen razgled iz  ladijskega trupa na pokrajino, ljudi in arhitekturo.  Za Nizozemsko pa je pomembno tudi ribištvo saj ima približno 550.000 članov ki so včlanjeni v enega od 1000 ribiških društev. Sicer se na Nizozemskem ukvarja z ribolovom približno 2 milijona ljudi, od tega 1,5 milijona na sladkih vodah in 0,5 milijona na morju. Športni ribolov je na Nizozemskem ena od najpogostejših rekreacij v naravi, letno pa gospodarstvu prinese skoraj milijardo evrov prihodkov.

Na Nizozemskem reki niso spremenili struge, ko so želeli zgraditi avtocesto, ampak so se prilagodili reki. Nastal je akvadukt.

Eva Bajde 8. b

WATER DETECTIVE

According to our Aquamobility schedule, our school performs various water explorations. We have carried out an experiment called Water detective, where we analyzed common usage of water. We paid special attention to exploring water marks. We made a questionnaire dealing with water consumption. We wanted to investigate whether our pupils and parents are acquainted with the terms of blue, green and grey water marks.

Vodni odtis

  

Raziskovalna naloga

Sodelovali so učenci šestega razreda OŠ Šmartno v Tuhinju:

Poljanšek Katja

Schlegl Ivana Pika

Sušnik Nika

Šuštar Klara

Šuštar Lea

Mentorica:
Marija Frontini

 

Analiza anketnega vprašalnika

Anketo je reševalo 17 udeležencev , od tega 1 moški in 16 žensk v starosti od 11 do 46 let. Povprečna starost je 19,1 leta.

Odgovori so prikazani v obliki grafov.

1.      Kaj si predstavljate pod pojmom ˝vodni odtis˝?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovori so "Vzorec vode"; "Količina porabe vode".
Najmanj pogost odgovor je "Odstotek vode v živih bitjih".

1.      Koliko litrov vode porabimo pri 1 kg sladkorja?

 

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "3000 litrov".

1.      Kaj je virtualna voda?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Voda, ki se uporablja za pridelavo, predelavo ali izdelavo hrane, oblačil, papirja in drugih proizvodov.".
Najmanj pogost odgovori so "Onesnažena voda"; "Drugo".

1.      Koliko litrov vode porabiš dnevno?

Vsi udeleženci so različno odgovorili na to vprašanje. Odgovori:

• Okoli 146 litrov
• 146 litrov
• Približno 146 litrov in toliko vode porabi tudi večina ljudi.
• 10 l
• 20 litrov
• 20l
• 100
• 20 litrov
• 120 l
• 5litrov
• 15 litrov
• 9
• okoli 200 litrov
• 3 litre
• 40
• 25L
• 10

Vsak udeleženec je različno odgovoril, vendar jih je pri tem 10 odgovorilo, da porabimo manj kot 50 l vode (58,8%)

1.      Zakaj porabiš največ vode?

Odgovor:

• Za stranišče
• Za stranišče
• Za WC.
• za pomivanje,tuširanje,...
• umivanje in pitje
• za umivanje
• V GOSPODINJSTVU
• Za wc(stranišče)
• za tuširanje :)
• wc,umivanje
• Za tuširanje
• umivanje
• wc
• pitje in nego
• osebna higiena
• ZA UMIVANJE IN KUHO
• umivanje

6x stranišče oziroma WC

1X Za pitje

2x Za gospodinjstvo

12x Za umivanje

Med 17 udeleženci so vsi odgovorili na vprašanje .

Od 17 odgovorov, jih je 6 odgovorilo z ''WC'' ali ''Stranišče'' , kar pomeni 35,2%.

1.      Koliko litrov vode uporabite za 1 bombažno majico?

 

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "250 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".

1.      Koliko litrov vode uporabite za 1 tono železa?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "20 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".

1.      Koliko litrov vode uporabite za 1 rezino kruha?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "15 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "56 litrov".

1.      Koliko litrov vode porabimo dnevno za stranišče?

 

          Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "49,5 litrov".
    Najmanj pogost odgovor je "Drugo".

1.       Koliko litrov potrebujemo za 1 tono bencina?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "70 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".

1.       Koliko litrov porabimo za izdelavo enega računalnika?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "30 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "14 00 litrov".

1.       Koliko litrov porabimo za kozarec vina?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "1 liter".

1.       Koliko litrov porabimo za skodelico kave?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "3 litre".
Najmanj pogost odgovori so "11 litrov"; "25 litrov".

1.       Približno koliko litrov vode uporabimo za izdelavo enega avtomobila?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "380 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".

 1.       Ste v zadnjih nekaj letih zamenjali WC kotliček ali tesnila na pipah?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne vem".
Najmanj pogost odgovor je "Da".

 

1.       Veste, kaj pomeni modri, zeleni ali sivi vodni odtis?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne".

Z ''NE'' je odgovorilo 15 ljudi, torej 88,3%.

1.       Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z DA, napišite kaj pomeni modri, zeleni ali sivi vodni odtis.

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Odgovoril sem z NE".

1.       Je bila anketa težka?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Da".
Najmanj pogost odgovor je "Ne".

 1.       Bi radi še kaj dodali?

Med 17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne".

Povzetek rezultatov in potrditev hipoteze

1. Človek na dan porabi več kot 50 litrov vode.

Vsak udeleženec je različno odgovoril, vendar jih je pri tem 10 odgovorilo, da porabimo manj kot 50 l vode (58,8%).

Naša hipoteza je ZAVRNJENA.

2. Večino vode porabimo za stranišče.

Od 17 odgovorov, jih je 6 odgovorilo z ''WC'' ali ''Stranišče'' , kar pomeni 35,2%.

Naša hipoteza je ZAVRNJENA.

3. Več kot 50% anketirancev ne ve, kaj pomeni sivi , modri ali zeleni vodni odtis.

Z ''NE'' je odgovorilo 15 ljudi, torej 88,3%.

Naša hipoteza je POTRJENA

Zaključek

Postavili smo tri hipoteze. Preverjali smo jih  s spletno anketo. Dobili smo samo 17 odgovorov. Predvidevamo, da je vzrok za tako majhen odziv v prepogostih prošnjah po izpolnjevanju  različnih vprašalnikov anket na vseh področjih.

Od naših treh hipotez sta bili dve zavrnjeni in ena potrjena. Pričakovali smo drugačne odgovore. V nekaterih primerih je vsak udeleženec napisal odgovor po svoje. Ljudje premalo poznamo medsebojno povezanost in prepletenost vode na različnih področjih našega življenja.  

Dejstvo pa je, da je hipoteza številka 3. Potrjena in da več kot 50% ljudi ne ve, kaj pomeni sivi, modri ali zeleni vodni odtis. To nam pove, da je pojem vodni odtis nov in ga ljudje ne poznajo.