Wish you all the best and don't forget our prescious moments
ComeniusAquamobility
ponedeljek, 24. junij 2013
nedelja, 23. junij 2013
OUR FINAL MEETING IN GERMANY
Izmenjava v Nemčiji
V
soboto, 15.6.2013, smo se tri učenke Kaja,Jerneja in Karin z učitelji in gospo
ravnateljico odpravili na letališče v Benetkah – Treviso, od koder smo poleteli
v Bremen, na sever Nemčije. Ob 14:00 sta nas na letališču v Bremnu pričakali
dve družini,ki sta nas gostili eno noč in učiteljice iz Nemčije. Jerneja in jaz
sva bili pri Linnei in njeni družini, Kaja pa pri Denise in njeni družini. S
Kajo sva v Sloveniji že gostili vsaka svojo gostiteljico. Ko so nas družine na
letališču sprejele,nas je Linneina mama peljala v McDonald's. Po 40 minutni
vožnji smo prispeli do vasi Neunkirchen. Linneina hiša nama je bila takoj všeč.
Linnea ima tudi brata Jonte in sestro Merle. Celo popoldne smo se igrali
nogomet,skakali po trampolinu,lovili,igrali skrivalnice in še veliko drugega. Z
Jernejo sva bili zvečer zelo utrujeni od poti in igralnega popoldneva,zato sva
hitro zaspali.
V
nedeljo smo zjutraj pojedli zajtrk, nato pa smo se odpravili s skiroji in
kolesi po vasi Neunkirchen. Ustavili smo se pri igralih,kjer smo se malo
poigrali. Potem pa nam je Linneina mami povedala, da bomo odšli na otok,mimo
katerega teče reka Veza. To je bil res zelo lep otok. Tam smo imeli piknik. Po pikniku pa naju je morala mami
peljati do doma, v katerem sva preživeli naslednje dni. Zelo vesele smo bile,
ko smo se zopet srečale s Kajo. Pripovedovala nama je o svojih doživetjih z
Denise, midve pa njej o najinih z Linneo. V domu so že bili naši učitelji in
učiteljici iz Francije. Same smo takoj, ko smo razpakirale in si izbrale sobo,
odšle raziskovat okolico. Zvečer je prišlo še 18 učencev z učitelji iz
Nizozemske in 8 učencev z učitelji iz Norveške. V sobo smo dobile še dve učenki
iz Nizozemske ( Tency in Amber). Bili sta zelo prijazni. Tudi to noč nas je
hitro napadel spanec.
V
ponedeljek po zajtrku smo se odpravili v šolo,kjer je vsaka država predstavila
svojo šolo, učence in učitelje. Po kosiluje sledila orientacija po vasi
Neunkirchen. V skupini smo bile s 4 Nemkami. Šlo nam je kar dobro. Z
orientacije smo se vrnile utrujene. Odšli smo v dom in počakali na večerjo. Ta
večer je bil že malo daljši,saj smo kar dolgo klepetale v postelji z
Nizozemkama.
Zato
smo v torkovo jutro zelo težko vstale. Zjutraj so nam učitelji sporočili, da
bomo imeli v šoli vodne igre. Hannah nam je razkazala šolo in njeno učilnico.
Po vodnih igrah smo odšli na bazen kjer je bilo zelo zabavno. Na žalost so
bazen zelo hitro zaprli. Tudi ta dan je minil zelo hitro. Večer v postelji pa
zopet ne.
Zjutraj,
ko smo se zbudile smo se oblekle in odhitele na avtobus, saj nas je ta dan
čakala ekskurzija po mestu Bremen. Najprej smo si ogledali Klimahaus. To je
zelo velika stavba, v kateri prikazujejo različna podnebja različnih držav in
razne poizkuse. Kasneje smo se z avtobusom odpeljali do severnega morja. Tam
smo se morali sezuti, saj je bila tam tisti čas oseka in blato. Do morja bi
morali hoditi 24 kilometrov. Mi pa smo jih prehodili manj, zato si ga nismo
ogledali od blizu. Vseeno pa nam je bilo zabavno, saj smo hodili po blatu.
Zvečer je bil pri domu piknik. Po
pikniku pa smo se odšli učenci vseh držav kopati v jezero, ki je bilo zraven
doma. Po kopanju pa je sledila še podelitev priznanj za orientacijo po vasi in
zahvala učiteljem iz Nemčije,da so nas tako lepo sprejeli. Ta večer smo vsi že
spakirali, saj smo zjutraj odhajali domov, vsak v svojo državo.
Zjutraj
smo spale dolgo. Sledilo je izmenjavanje e-mail naslovov,saj bomo obdržali
stike. Ko pa smo se morali zares posloviti, so bile prisotne tudi solze.
Odhiteli smo na letališče v Bremen. Vkrcali smo se na letalo, domov pa smo
prišli ob 18:00.
To
je bila zame ena lepa in nepozabna izkušnja,kjer sem spoznala veliko novih
prijateljev,s katerimi smo se zmenili, da ohranimo stike.
Karin
Bajde, 7.b
nedelja, 2. junij 2013
WATER IN THE NETHERLANDS
Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji z 451 km dolgo obalo na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu. Znana je po svojih nasipih, polderjih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in kanalih.
Nizozemci imajo veliko težav z vodo, saj je petdeset odstotkov njene površine le en meter nad morsko gladino in najvišji vrh Vaalserberg meri le 323 metrov, kar povzroča številne poplave. V zahodni Evropi so imeli že od nekdaj težave z ozemljem, saj ga je bilo premalo, zato so videli rešitev predvsem v širjenju njihovega ozemlja v morje. Začeli so graditi polderje. Z izkopavanjem jarkov so znižali nivo podtalne vode ter s tem pridobili nove obdelovalne površine. Rešitev se je zdela dobra, toda umetno znižani nivo podtalnice je sprožil posedanje tal. Če so želeli ohranjati kmetijske površine, so morali s poglabljanjem odvodnih jarkov vedno znova zniževati gladino podtalne vode, to pa je povzročilo ponovno zniževanje ozemlja in številne poplave. Na Nizozemskem se je takrat začelo hitro iskanje rešitev, kako bi omejili število poplav. Ena izmed boljših idej je bila, da bi z nasipi zagradili dele plitvega morja, morske plitvine za nasipi pa izsušili. Tako so že v 13. stoletju začeli zemljo krasti morju in pridobivati nova obdelovalna zemljišča. Najprej so zagradili morje s čvrstimi nasipi, potem pa so s pomočjo mlinov na veter iz zagrajenih plitvin črpali morsko vodo. Ko so izčrpali vso vodo, so pridobili nova kopna zemljišča, ki jih imenujemo polderji. Zemljišče, ki so ga izbrali za polder, so najprej obdali s 5 do 6 metrov ali več visokimi nasipi, da bi preprečili dotok morske vode. Na njih so zgradili kanale, ki so odvajali vodo v morje, na stotine vetrnic , ki se je vrtelo s pomočjo vetra, pa je črpalo vodo iz polderjev in jo pretakalo v morje.
Številne plovne reke kot je najdaljša reka Linge ki je dolga 108 km, številni kanali in jezera omogočajo ladijski promet in so odličen dodatek k turistični ponudbi. Tako lahko potekajo križarjenja po rekah in kanalih ki imajo odličen razgled iz ladijskega trupa na pokrajino, ljudi in arhitekturo. Za Nizozemsko pa je pomembno tudi ribištvo saj ima približno 550.000 članov ki so včlanjeni v enega od 1000 ribiških društev. Sicer se na Nizozemskem ukvarja z ribolovom približno 2 milijona ljudi, od tega 1,5 milijona na sladkih vodah in 0,5 milijona na morju. Športni ribolov je na Nizozemskem ena od najpogostejših rekreacij v naravi, letno pa gospodarstvu prinese skoraj milijardo evrov prihodkov.
Na Nizozemskem reki niso spremenili struge, ko so želeli zgraditi
avtocesto, ampak so se prilagodili reki. Nastal je akvadukt.
Eva Bajde 8. b
WATER DETECTIVE
According to our Aquamobility
schedule, our school performs various water explorations. We have carried out an
experiment called Water detective, where we analyzed common usage of water. We
paid special attention to exploring water marks. We made a questionnaire dealing
with water consumption. We wanted to investigate whether our pupils and parents are acquainted with the
terms of blue, green and grey water marks.
Vodni
odtis
Raziskovalna
naloga
Sodelovali
so učenci šestega razreda OŠ Šmartno v Tuhinju:
Poljanšek
Katja
Schlegl
Ivana Pika
Sušnik
Nika
Šuštar
Klara
Šuštar
Lea
Mentorica:
Marija Frontini
Marija Frontini
Analiza anketnega vprašalnika
Anketo
je reševalo 17 udeležencev , od tega 1 moški in 16 žensk v starosti od 11 do 46
let. Povprečna starost je 19,1 leta.
Odgovori
so prikazani v obliki grafov.
1.
Kaj si predstavljate pod pojmom ˝vodni odtis˝?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovori so "Vzorec vode";
"Količina porabe vode".
Najmanj pogost odgovor je "Odstotek vode v živih bitjih".
Najmanj pogost odgovor je "Odstotek vode v živih bitjih".
1.
Koliko litrov vode porabimo pri 1 kg sladkorja?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "3000 litrov".
1.
Kaj je virtualna voda?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Voda, ki se uporablja za
pridelavo, predelavo ali izdelavo hrane, oblačil, papirja in drugih
proizvodov.".
Najmanj pogost odgovori so "Onesnažena voda"; "Drugo".
Najmanj pogost odgovori so "Onesnažena voda"; "Drugo".
1.
Koliko litrov vode porabiš dnevno?
Vsi udeleženci so različno odgovorili na to vprašanje. Odgovori:
- Okoli 146 litrov
- 146 litrov
- Približno 146 litrov in toliko vode porabi tudi večina ljudi.
- 10 l
- 20 litrov
- 20l
- 100
- 20 litrov
- 120 l
- 5litrov
- 15 litrov
- 9
- okoli 200 litrov
- 3 litre
- 40
- 25L
- 10
Vsak udeleženec je različno
odgovoril, vendar jih je pri tem 10 odgovorilo, da porabimo manj kot 50 l vode
(58,8%)
1.
Zakaj porabiš največ vode?
Odgovor:
- Za stranišče
- Za stranišče
- Za WC.
- za pomivanje,tuširanje,...
- umivanje in pitje
- za umivanje
- V GOSPODINJSTVU
- Za wc(stranišče)
- za tuširanje :)
- wc,umivanje
- Za tuširanje
- umivanje
- wc
- pitje in nego
- osebna higiena
- ZA UMIVANJE IN KUHO
- umivanje
6x
stranišče oziroma WC
1X
Za pitje
2x
Za gospodinjstvo
12x
Za umivanje
Med
17 udeleženci so vsi odgovorili na vprašanje .
Od
17 odgovorov, jih je 6 odgovorilo z ''WC'' ali ''Stranišče'' , kar pomeni
35,2%.
1.
Koliko litrov vode uporabite za 1 bombažno majico?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "250 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
1.
Koliko litrov vode uporabite za 1 tono železa?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "20 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
1.
Koliko litrov vode uporabite za 1 rezino kruha?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "15 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "56 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "56 litrov".
1.
Koliko litrov vode porabimo dnevno za stranišče?
Med 17
udeleženci najbolj pogost odgovor je "49,5 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
1.
Koliko litrov
potrebujemo za 1 tono bencina?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "70 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
1.
Koliko litrov
porabimo za izdelavo enega računalnika?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "30 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "14 00 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "14 00 litrov".
1.
Koliko litrov
porabimo za kozarec vina?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "1 liter".
1.
Koliko litrov
porabimo za skodelico kave?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "3 litre".
Najmanj pogost odgovori so "11 litrov"; "25 litrov".
Najmanj pogost odgovori so "11 litrov"; "25 litrov".
1.
Približno
koliko litrov vode uporabimo za izdelavo enega avtomobila?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "380 000 litrov".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
Najmanj pogost odgovor je "Drugo".
1.
Ste v zadnjih
nekaj letih zamenjali WC kotliček ali tesnila na pipah?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne vem".
Najmanj pogost odgovor je "Da".
Najmanj pogost odgovor je "Da".
1.
Veste, kaj
pomeni modri, zeleni ali sivi vodni odtis?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne".
Z
''NE'' je odgovorilo 15 ljudi, torej 88,3%.
1.
Če ste pri
prejšnjem vprašanju odgovorili z DA, napišite kaj pomeni modri, zeleni ali sivi
vodni odtis.
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Odgovoril sem z NE".
1.
Je bila anketa
težka?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Da".
Najmanj pogost odgovor je "Ne".
Najmanj pogost odgovor je "Ne".
1.
Bi radi še kaj
dodali?
Med
17 udeleženci najbolj pogost odgovor je "Ne".
Povzetek rezultatov in potrditev hipoteze
- Človek na dan porabi več kot 50 litrov vode.
Vsak udeleženec je različno odgovoril, vendar jih je pri tem
10 odgovorilo, da porabimo manj kot 50 l vode (58,8%).
Naša hipoteza je ZAVRNJENA.
- Večino vode porabimo za stranišče.
Od 17 odgovorov, jih je 6 odgovorilo z ''WC'' ali
''Stranišče'' , kar pomeni 35,2%.
Naša hipoteza je ZAVRNJENA.
- Več kot 50% anketirancev ne ve, kaj pomeni sivi , modri ali zeleni vodni odtis.
Z ''NE'' je odgovorilo 15 ljudi, torej 88,3%.
Naša hipoteza je POTRJENA
Zaključek
Postavili
smo tri hipoteze. Preverjali smo jih s
spletno anketo. Dobili smo samo 17 odgovorov. Predvidevamo, da je vzrok za tako
majhen odziv v prepogostih prošnjah po izpolnjevanju različnih vprašalnikov anket na vseh
področjih.
Od
naših treh hipotez sta bili dve zavrnjeni in ena potrjena. Pričakovali smo
drugačne odgovore. V nekaterih primerih je vsak udeleženec napisal odgovor po
svoje. Ljudje premalo poznamo medsebojno povezanost in prepletenost vode na
različnih področjih našega življenja.
Dejstvo
pa je, da je hipoteza številka 3. Potrjena in da več kot 50% ljudi ne ve, kaj
pomeni sivi, modri ali zeleni vodni odtis. To nam pove, da je pojem vodni odtis
nov in ga ljudje ne poznajo.
Naročite se na:
Objave (Atom)